Kakšen pomen ima naziv BAZILIKA???


Ime bazilika izhaja iz grščine. Grško basilike, basilikos pomeni »kraljevski«, tako so namreč v antičnih Atenah poimenovali dolge pravokotne stavbe, kjer so prebivali najvišji atenski upravni dostojanstveniki, tudi arhon basileus oziroma »kralj sodnik«. Rimljani so od Grkov dve stoletji pred Kristusom ime basilica prevzeli za velike in pokrite javne dvorane, katerih tri- ali petladijski prostor je bil namenjen za sodne razprave ali je služil trgovskim poslom. Rimsko posvetno baziliko so v 4. stoletju za svoj »stavbni zgled« vzeli kristjani.

 

Bazilike maiores in minores

bazilika-lurske-marije1

Prva krščanska bazilika, ki so jo zgradili kmalu po letu 313, je bila rimska lateranska bazilika, zgrajena po vzoru prej omenjenih posvetnih dvoran za tržne in pravne dejavnosti – kristjani so namreč potrebovali velike prostore, kjer so lahko sprejeli na stotine vernikov hkrati. Za svoje potrebe so jo prvotno zasnovo bazilik nekoliko preuredili: petladijska stavba je imela glavno ladjo, stranske so bile ločene s kolonadami na stebrih. V apsido, ki je bila nasproti vhoda in jo je od glavne ladje ločeval slavolok na stebrih, okrašenih z mozaiki ali poslikavami, so postavili oltar, sedeže za duhovščino in ambon za oznanjevanje božje besede. Glavna ladja je bila toliko višja od drugih, da je vanjo skozi okna, ki so bila v zgornjem delu stavbe, prihajala svetloba.

Danes imajo izmed vseh bazilik po svetu štiri poseben status, imenujejo se velike ali papeške bazilike (basilice maiores), vse so v Rimu: sv. Janez Lateranski, sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel zunaj obzidja in sv. Marija Snežna; dve pontifikalni baziliki pa sta še bazilika sv. Frančiška v Assisiju in sv. Antona v Padovi. Vse druge – po zadnjih podatkih je na vsem svetu 1575 bazilik – se imenujejo basilica minor.

Središče liturgičnega in pastoralnega dogajanja


Skozi stoletja so se arhitekturni in umetnostni »pogoji« za pridobitev naziva bazilika spreminjali, danes ima beseda bazilika predvsem liturgični pomen. Od 10. stoletja naprej so papeži obdarjali bazilike s posebnimi darovi, pravicami in prednostmi.
Cerkev, za katero na Sveti sedež naslovijo prošnjo za dodelitev naziv, mora sloveti kot pomembno središče liturgičnega in pastoralnega dogajanja. Zagotovljeni morajo biti vsi pogoji za dostojno obhajanje evharistije: cerkev mora biti dovolj velika, imeti mora dovolj velik prezbiterij, osnovni elementi za liturgično obhajanje – oltar, ambon, sedež za mašnika – morajo biti nameščeni, kot to zahtevajo prenovljeni liturgični predpisi. »V njih se bogoslužje obhaja slovesno, dovršeno, doživeto. Vedno mora biti na voljo zadostno število spovednikov, da je zakramentalno življenje živo in cvetoče. Za romarje in obiskovalce je bazilika kraj milosti, saj je v njej na široko odprt zaklad Cerkve, iz katerega morejo romarji prejeti številne odpustke za žive in umrle.« (škofje mariborske škofije v pastirskem pismu vernikom, maja 2010)

Povezanost s Svetim sedežem

bazilikaPoleg slovesnih bogoslužij, vedno razpoložljivih spovednikov in posebnih odpustkov, ki jih v baziliki Cerkev vernikom podeljuje vsak dan (pod enakimi pogoji kot veljajo za posebne odpustke ob določenih praznikih), je posebna značilnost bazilik, da so vidno znamenje povezanosti krajevne Cerkve s Svetim sedežem in rimskimi bazilikami. Ta povezanost je na zunaj vidna z izpostavljenima grboma, papeškim in lastnim, postavljenima na vidnem mestu, ter z glavnim sedežem, namenjenim voditelju bogoslužja. Med dejavnosti bazilike spadata tudi študij in širjenje papeških dokumentov, predvsem tistih, ki se nanašajo na sveto bogoslužje. Navodila spodbujajo liturgično izobraževanje vernikov in spremljanje novosti in sporočil, ki jih v svet pošilja sveti oče.
Z imenovanjem cerkve za baziliko je izražena posebna občestvena povezanost med to cerkvijo, cerkvijo svetega Petra v Rimu in papežem. Da se ta posebna povezanost še poudari, vsako leto v baziliki posebej slovesno obhajajo štiri praznike: 22. februar, praznik sedeža sv. Petra, 29. junij, praznik apostolov Petra in Pavla, obletnico papeževe izvolitve in obletnico razglasitve določene bazilike.

2011 Vse pravice pridržane. Župnija Brestanica.
Izdelava: Izidor Šojč - izisojc(at)gmail.com
Joomla 1.7 templates by hostgator coupon