KONGREGACIJA ZA BOGOSLUŽJE

IN DISCIPLINO ZAKRAMENTOV

 

MESTU IN SVETU

 

DEKRET

 

De titulo Basilicae Minoris

 

 

»Domus Ecclesiae« ali hiša Boga in krščanske skupnosti je vedno izstopala kot ena izmed posebnih znamenj svete Cerkve same, Kristusove neveste, ki je prisotna v svetu in je na romarski poti.

 

Lepota in sijaj cerkve in njena ustrezna ureditev za liturgične slovesnosti je bila v različnih obdobjih urejena z ustreznimi normami.

 

Med cerkvami v katerikoli škofiji uživa stolnica prvo mesto in najvišje dostojanstvo. V njej je katedra (škofov sedež), ki je znamenje škofovske učiteljske službe in oblasti. Škof je pastir te škofije in znamenje edinosti s Petrovim sedežem v Rimu. Stolnici sledijo župnijske cerkve, ki so domovi različnih občestev v škofiji. Poleg tega so še romarska svetišča, kamor hodijo verniki iz škofije ali drugih krajevnih Cerkva na romanja.

 

Med temi cerkvami in drugimi, ki spadajo še v druge kategorije, najdemo nekatere, ki imajo v liturgičnem in pastoralnem življenju poseben pomen. Te lahko papež odlikuje s podelitvijo naslova manjše bazilike, s čimer pokaže na posebno povezanost z rimsko Cerkvijo in papežem.

 

Norme, ki se nanašajo na manjše bazilike, so bile uveljavljene po Drugem vatikanskem koncilu z dekretom Domus Dei, ki ga je 6. julija 1968 objavila Sveta kongregacija za bogoslužje (AAS, LX (1968) 536-539).

 

Glede na novejše liturgične dokumente in po izkušnjah minulih let Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov meni, da je primerno, da se prej omenjene norme prilagodijo današnjim okoliščinam, kakor sledi.

 

  1. I.Pogoji za pridobitev naziva Manjša bazilika

 

  1. 1.Cerkev, za katero se predlaga, da bi pridobila naziv bazilika, mora biti posvečena Bogu po liturgičnem obredu in mora veljati za središče liturgične in pastoralne dejavnosti, posebno pri obhajanju presvete evharistije, pokore in drugih zakramentov, ki je drugim za zgled zaradi njihove priprave in izvedbe glede na liturgične predpise in zaradi dejavne udeležbe Božjega ljudstva.

 

  1. 2.Da bi bile dane možnosti za resnično odvijanje dostojnih in zglednih slovesnosti, naj bi bila prej omenjena cerkev primerne velikosti in naj bi imela primerno prostoren prezbiterij. Različni elementi, ki se zahtevajo za liturgična slavja (oltar, ambon, sedilija), morajo biti postavljeni v skladu z zahtevami prenovljene liturgije (RM, Splošna ureditev Rimskega misala, št. 253-280).

 

  1. 3.Cerkev mora uživati nek sloves v vsej škofiji, na primer zato, ker je bila zgrajena in posvečena Bogu ob kakem posebnem zgodovinskem in verskem dogodku, ker hrani telo ali pomembne relikvije svetnika, ali pa zato, ker v njej na poseben način častijo kakšno sveto podobo. Zgodovinska vrednost ali pomembnost cerkve in njena umetniška vrednost so prav tako velikega pomena.

 

  1. 4.Da bi se praznovanje različnih svetih časov, kakor predvideva liturgično leto, lahko odvijalo na hvalevreden način, je potrebno imeti ustrezno število duhovnikov. Potrebno jim je dodeliti liturgično in pastoralno skrb za cerkev, posebno za obhajanje evharistije in pokore (prav tako mora biti na voljo primerno število spovednikov, ki so ob določenih urah na voljo vernikom).

Poleg tega se zahteva zadostno število ministrantov, kakor tudi primerna schola cantorum, ki naj spodbuja sodelovanje vernikov pri glasbi in petju.

 

  1. II.Dokumenti, ki jih je potrebno predložiti za pridobitev naziva Bazilike

 

Na Kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov je potrebno poslati naslednje dokumente:

 

  1. 1.prošnjo krajevnega ordinarija, četudi je skrb za cerkev zaupana kakšni redovni skupnosti;

 

  1. 2.Nihil obstat ali ugodno mnenje nacionalne škofovske konference;

 

  1. 3.brošure ali poročilo, ki se nanašajo na izvor, zgodovino in versko življenje cerkve (njeno bogoslužno življenje, pastoralne skupine in dobrodelne dejavnosti);

 

  1. 4.album fotografij, ki prikazuje zunanjost in notranjost cerkve, posebno še razporeditev v svetišču (oltar, ambon, sedilija) in druga mesta, pri katerih se opravljajo slovesnosti (sedeži za somašnike in ministrante, baptisterij ali krstni kamen, prostor za shranjevanje evharistije in prostor, namenjen za obhajanje zakramenta sprave);

 

  1. 5.podatke o cerkvi, kot je navedeno v priloženem vprašalniku, ki ga je potrebno izpolniti in vrniti omenjenemu dikasteriju.

 

  1. III.Dolžnosti in obveznosti glede bazilike na liturgičnem in pastoralnem področju

 

  1. 1.V manjši baziliki je potrebno pospeševati liturgično izobraževanje vernikov z uvajanjem skupin, ki se zavzemajo za liturgično dejavnost, s posebnimi izobraževalnimi tečaji, ki se odvijajo v nizu konferenc, in z drugimi tovrstnimi programi.

 

Med posebnimi dejavnostmi bazilike naj bo posebno mesto dodeljeno skrbnemu proučevanju in širjenju dokumentov, ki jih objavita papež in Sveti sedež, posebno tistih, ki se nanašajo na liturgijo.

 

  1. 2.S posebno skrbjo naj se pripravi in izvrši obhajanje liturgičnega leta, posebej čas adventa, božiča, posta in velike noči.

 

V postnem času se v krajih, kjer ohranjajo tradicionalno obliko zbiranja krajevne Cerkve po običaju rimskih »postaj« (RM, Čas štiridesetdnevnega posta; Caeremoniale Episcoporum, št. 260-262), nadvse priporoča, da bi bila bazilika izbrana za obhajanje te vrste postaj.

 

Božjo besedo je potrebno vztrajno oznanjati, bodisi v homilijah bodisi v posebnih pridigah.

 

Potrebno je pospeševati dejavno udeležbo vernikov, tako pri obhajanju evharistije, kakor tudi pri molitvenem bogoslužju, zlasti pri hvalnicah in večernicah.

 

Vrh tega je potrebno primerno gojiti odobrene oblike pobožnosti.

 

  1. 3.Ker je obhajanje liturgije plemenitejše, če se obhaja s petjem, je potrebno poskrbeti, da bo zbiranje krščanskih vernikov združeno s petjem različnih delov maše, posebno teh, ki se nahajajo v »Redu svete maše« (B 54; Musicam Sacram, 5. marec 1967).

 

V baziliki, kjer se pogosto zbirajo verniki različnih narodov in jezikov, je dobro, da znajo v latinščini skupaj prepevati vero in očenaš (RM, Splošna ureditev Rimskega misala, št. 19). Pri tem naj se uporablja preproste melodije, kakršne so v gregorijanskem petju, ki je »lastno rimski liturgiji« (B 116).

 

  1. 4.Da bi bila posebna vez edinosti, s katero je manjša bazilika povezana z rimsko stolico sv. Petra, še razvidnejša, je potrebno s posebno skrbjo obhajati:

 

  1. a)praznik Sedeža apostola Petra (22. februar)
  2. b)slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla (29. junij)
  3. c)obletnico papeževe izvolitve ali ustoličenja

 

  1. IV.Pravice, povezane z naslovom manjša bazilika

 

  1. 1.Dan, ko bo dovoljenje o nazivu bazilike določeni cerkvi javno oznanjeno, je potrebno pripraviti na slovesen način, s primernimi pridigami/govori, večernicami in drugimi slovesnostmi, ne samo v dneh tik pred razglasitvijo naziva, ampak tudi v dneh takoj po njej.

 

Na vse te dni, pod pogojem, da ne padejo na liturgični dan, naveden v prednostni tabeli Splošnih določb o liturgičnem letu I, 1-4 ali II, 5-6 (Splošne določbe o cerkvenem letu in koledarju, št. 59), se lahko obhaja sveta maša in molitveno bogoslužje patrocinija cerkve ali svetnika ali svete podobe, ki jo tam posebej častijo; ali za krajevno Cerkev ali za papeža.

 

Na sam dan razglasitve se obhaja maša tistega dne ali katera od maš, ki so omenjene zgoraj, glede na določila v rubrikah. Na začetku slovesnosti, pred Slavo, se v domačem jeziku prebere apostolsko pismo ali dekret o dodelitvi naziva, s katerim je cerkev povzdignjena v status bazilike.

 

  1. 2.Vernik, ki pobožno obišče baziliko in se v njej udeleži kakšnega svetega obreda ali vsaj zmoli Gospodovo molitev in vero, lahko prejme popolni odpustek pod običajnimi pogoji (sveta spoved, obhajilo in molitev po namenu svetega očeta):

 

  1. a.na obletnico posvetitve bazilike
  2. b.na dan liturgičnega praznovanja patrocinija cerkve
  3. c.na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla
  4. d.na obletnico, ko je bilo izdano dovoljenje za uporabo naziva »bazilika«
  5. e.enkrat na leto na dan, ki ga določi krajevni ordinarij
  6. f.enkrat na leto na dan, ki ga svobodno izbere posamezni vernik

 

  1. 3.Papeški simbol, tj. prekrižana ključa, se sme uporabljati na banderah, na cerkveni opremi in na pečatu bazilike.

 

  1. 4.Rektor bazilike ali oseba, odgovorna zanjo, lahko pri izvrševanju te službe nosi – nad talarjem ali redovnim habitom in koretljem – moceto/pelerino črne barve z rdečimi obrobami, rdečimi gumbi in gumbnicami.

 

 

 

Iz stavbe Kongregacije, 9. novembra 1989, na praznik posvetitve Lateranske bazilike

EDUARDUS card. MARTINEZ, Praefectus

+ Ludovicus Kada                      

archiep. tit. Thibicen., a Secretis           

 

 

Vir: Acta Apostolicae Sedis (AAS), 1990, nr. 82, p. 436-440.

 

 

2011 Vse pravice pridržane. Župnija Brestanica.
Izdelava: Izidor Šojč - izisojc(at)gmail.com
Joomla 1.7 templates by hostgator coupon